DELOVNI ČAS : PON, SRE: 17:00 - 19:00, TOR: 19:00 - 20:30, ČET: 13:00 - 14:15, PET: 18:00 - 21:30
PATRICIA JERMAN MLADINSKA SVETOVNA PRVAKINJA V JU-JITSU BORBAH
V belgijskem mestu Gent 11., 12. in 13. novembra poteka kadetsko in mladinsko svetovno prvenstvo v ju-jitsu. Tekmovalci se merijo v disciplini borbe in duo (prikazne tehnike). V soboto je v borbah, v kategoriji mladink do 55 kg fantastično nastopila Bushidovka Patricia Jerman.
VAŠČANI KRKE SO SLOVESNO PRIČAKALI VRNITEV SVETOVNE PRVAKINJE PATRICIE JERMAN V ponedeljek pozno popoldan je z rahlo zamudo pristalo letalo reprezentance Slovenije v ju-jitsu. Na njem je bila tudi najuspešnejša slovenska predstavnica Patricia Jerman, ki je postala svtovna prvakinja.
Treniramo v Novem mestu, v prostorih telovadnice za judo, na naslovu Foersterjeva ulica 10. Nahajamo se neposredno pod prostori fitnes centra 4P. Treningi potekajo med septembrom in julijem. Obiščite nas, bolj podrobno vam bomo predstavili judo in ju-jitsu. Lahko si boste ogledali naše treninge ter spoznali boste naš način dela. V kolikor se boste navdušili, se bomo dogovorili, kako se boste vključili v vadbo. Lahko nas tudi poklicete na GSM na številko 041 422 666, ali nam pošljete elektronsko sporocilo. Kdo in kdaj lahko prične s treningi juda? S treningi juda lahko pričnejo otroci že pred vstopom v osnovno šolo. Ni redkost, da se s to borilno veščino ukvarjajo tudi odrasli, ki so dopolnili že več kot 60 let. S tem športom se lahko ukvarjajo vrhunski športniki, rekreativci in ne nazadnje tudi ljudje s posebnimi potrebami. V naše društvo se lahko včlanite tekom celega leta. Tisti, ki se želite vključiti v program vadbe, lahko pridete na brezplačni poizkusni trening. V program pa se lahko vključite kadarkoli med letom.
Judo vrtec za otroke stare od 4 do 6 let
Vadba ob ponedeljkih in sredah med 17:00 in 17:45 uro. Program judo vrtca je namenjen otrokom v starosti od 4 do 6 let. V tem starostnem obdobju je otrokov motorični razvoj v velikem razmahu. S pravilnim in pravočasnim pristopom lahko za njegov nadaljnji razvoj naredimo veliko. Vadba je primerna za oba spola. V tej skupini otroci predvsem skozi najrazličnejše igre pridobivajo motorične sposobnosti, moč in znanje juda. Preko neposrednega telesnega stika pa judo edinstveno vpliva na otrokov socialni in moralni razvoj.
Vadba ob ponedeljkih in sredah med 17:45 in 19:00 uro ter ob četrtkih med 18:00 in 19:30 uro.
Vadba ob ponedeljkih in sredah med 19:00 in 20:30 uro ter ob petkih med 18:00 in 19:30 uro
Vadba ob petkih med 19:30 do 21:00 uro.
‘
Ustanovitelj Juda je Jigoro Kano (1860-1938)
Judo je glede na število ljudi, ki se z njim ukvarja 3. sport na svetu, saj se z njim ukvarja preko 30.000.000 ljudi.
“JUDO vam omogoča, da najučinkoviteje uporabite telesno in duševno moc. Ko vadite napad in obrambo, plemenitite telo in duha, duhovno bistvo JUDA pa postane del vase notranjosti. Tako lahko izpopolnjujete sami sebe in prispevate nekaj k vrednosti sveta.To pa je končni cilj JUDA.”
Jigoro KANO
Razvoj juda
Najbolje nam razvoj JUDA opise njegov ustanovitelj, profesor JIGORO KANO. ” V mladosti sem studiral umetnost ju-jitsa pri treh najboljsih mojstrih tistega casa. Spoznal sem, da ju-jitsu ni samo zanimiv, ampak tudi uspesen za vadbo telesa in duha. Zato sem se namenil, da ga cimprej razsirim med ljudi. Vendar je bilo potrebno, da se stari ju-jitsu povzpne na visjo stopnjo, saj se bo samo na ta nacin razsiril med ljudi.
Tako sem zbral vse dobre strani, ki sem se jih naucil v razlicnih solah, dodal svoje osebne ugotovitve in dognanja, ter izdelal nov sistem za telesno kulturo, duhovno vadbo in sportna tekmovanja. Imenoval sem ga KODOKAN JUDO. Kodokan pomeni “sola za ucenje poti”. Resnicni pomen poti je pojmovanje zivljenja.
Zakaj sem ga imenoval JUDO namesto jujitsu.
Najprej vam zelim razjasniti pomen besed: JU pomeni popusti oziroma mehak, JITSU umetnost ali vescina, DO pot ali nacelo. Tako pomeni ju-jitsu umetnost, sprva popustiti in koncno pridobiti zmago, medtem ko pomeni JUDO pot ali nacelo tega. Dandanes je ljudem lazje reči judo kakor ju-jitsu. Predno sem zacel ljudi uciti svoj judo, so ta izraz uporabljali le v eni soli jujitsa, v ostalih solah pa zelo redko. Namenoma sem izbral ta izraz, da bi locil svojo solo od ostalih ju-jitsu sol. Vzrok, zakaj nisem izbral popolnoma novega imena pa je v tem, da KODOKAN JUDO, čeprav ima v primerjavi s starim ju-jitsom sirse cilje in se tudi v tehniki dokaj razlikuje, sloni na tistem, cesar sem se naucil od svojih prejsnjih uciteljev.
Sta pa se dva razloga, zaradi katerih sem opustil ime ju-jitsu.
Prvi je ta, da so nekatere sole ju-jitsa gojile tehnike metanja in zvijanja, ki so bile zelo nevarne, kar je ljudi odbijalo. Zelel sem pokazati, da to kar ucim, ni nevarno, ampak da je ta judo po svoji miselnosti in namenu popolnoma druga stvar.
Drugi razlog pa je bil, da je tedaj, ko sem zacel uciti svoj sistem, ju-jitsu postal razvpit. Nekateri mojstri jujitsa so osnovali skupine ter priceli prirejati po dezeli ekshibicijske dvoboje, pobirali so vstopnino in se z njo prezivljali. Nekateri so sli celo tako dalec, da so prirejali dvoboje med profesionalnimi sumo rokoborci in borci ju-jitsa. Tako ponizanje nekoc zelo razvitega ju-jitsa se mi je upiralo, zato sem odvrgel naziv ju-jitsu in uporabil namesto njega izraz judo. Da pa bi ga locil od jikishin sole ju-jitsa, ki je tudi uporabljala ime judo, sem svojo solo imenoval kodokan judo, ceprav je naslov nekoliko dolg.”
Ko je bil JUDO 1882. ustanovljen, je imela dvorana za vadbo juda (“dojo”) blazine, ki so bile velike 4x 6 m. Ucencev je bilo prvo leto 9. Zdaj je v Tokiu svetovno sredisce juda. Tu je velika zgradba z veliko osrednjo dvorano in z vec manjsimi. Te so namenjene tudi tujim studentom. Stevilo ljudi, ki goje judo, pa se je povzpelo v milijone.
Pot do tega pa ni bila lahka. Vendar je kodokan ze od zacetka premagoval ovire in v nekaj letih uspel, da je bil najboljsi na svojem podrocju. V tem casu so se z ustalitvijo socialnih razmer na Japonskem, spet pricele pojavljati nove in stare ju-jitsu sole. Kodokanu so vsi priznavali visoka nacela in ideale, vendar pa so dvomili o njegovih prakticnih odlikah in borbenih sposobnostih. Med glavnimi dvomljivci so bili pristasi starih sol ju-jitsa. Zato je kmalu prišlo do tekmovanja med kodokanom in borci ostalih sol. To je bila odlocilna bitka, saj bi poraz imel za kodokan unicujoce posledice. Pod pokroviteljstvom poveljnika tokijske policije je kodokan 1886 z ekipo 15 tekmovalcev slavil popolno zmago. Zabelezili so 13 zmag in 2 dvoboja z neodlocenim izidom.
Pot k uspehu je bila s tem odprta. Od takrat se je judo zacel naglo siriti, najprej na Japonskem, kasneje pa po vsem svetu. To je hkrati tudi najboljsa potrditev vrednosti, ne samo v nacelih in idealih, temvec tudi v tehniki in prakticni vrednosti.
JUDO je v bistvu moderna adaptacija starih borilnih vescin jujitsa, preoblikovan in vgrajen v sistem telesne kulture ter hkrati moderen borilni sport. Idejna in osnovna načela jujitsa »v popuscanju je moc« so ucitelji starih sol povzeli iz slovite starodavne knjige o strategiji kitajskega stratega Huang Shihkon-a, ki je bila »sveto pismo« japonskih vojscakov fevdalne dobe. Jigoro KANO pa je razvil in dodal se nacelo »najvecji ucinek z najmanjšo mocjo«. Spoznal je, da ima dusevno stanje v JUDU prav tako vazno vlogo kot popuscanje in moc. Nacelo »najucinkovitejsa uporaba duha in telesa« izpopolnjuje vrzeli vseh prejsnjih nacel in je voditelj clovekove osebnosti v zivljenju. V tem nacelu se zbirajo telesne in dusevne vrline v celoto, ki je najucinkovitejse orozje pred kakrsnimi koli napadi. NACEL je vec, vendar pa je nekaj takih, za katere se upraviceno smatra, da tvorijo temelj, na katerem se gradi ves JUDO. Nacela se med seboj prepletajo in dopolnjujejo, pri vadbo pa tvorijo zaključeno celoto.Omejili bi se predvsem na dve vrsti načel :
OSNOVNA NACELA JUDA
Nacelo najvecjega ucinka
Nasprotnika se lahko premaga sele takrat, ko se mu s spretnim manevrom porusi ravnotezje. S tem so ustvarjeni pogoji, da se z »minimalno mocjo doseze najvecji ucinek«.
Rusenje ravnotezja se doseze na dva nacina, ki zagotavljata najboljso izrabo energije.
Nacelo popuscanja
Nasprotnikovemu napadu se ne upirate. Smeri in sili njegovega napada prispevate se svojo, mu s tem porusite ravnotezje in ga s primerno tehniko premagate.
Nacelo upiranja
Smeri nasprotnikovega napada se uprete s koncentracijo svoje energije in sile svojega gibajocega telesa v slabe tocke njegovega napada ali polozaja.
Nacelo akcije in reakcije
Izkoriscate nasprotnikovo reakcijo za dosego cilja.
Pravilo – »uporabi majhno tehniko, da bi napravil veliko« ali obratno »uporabi veliko, da bi napravil majhno«.
AKCIJA – Napad »nazaj« v smeri nasprotnikovega hrbta npr. o soto gari – prva tehnika.
REAKCIJA – Nasprotnik se nagne in potisne s telesom naprej, kar se izkoristi za uporabo druge tehnike npr ippon seo nage in zmage.
Nacelo pravega trenutka
To nacelo temelji predvsem na tem, da svojo tehniko uporabite v pravem trenutku.
Načelo koncentracije energije
Tu gre za koncentracijo svoje celotne psihofizicne energije proti najslabsi tocki nasprotnikovega napada ali polozaja. Pri pravilni uporabi tega nacela se veckrat ustvari vtis, da pri JUDU ni potrebna moc. Vendar je moc za izvajanje tehnike vsekakor potrebna. Vtis, da se neka tehnika dela »brez moci« nastaja zaradi tega, ker jerazmeroma velika kolicina energije usmerjena tja, kjer je mozen najmanjsi odpor.
Nacelo vzvoda
Za izvedbo tehnike je potrebno toliko manj moci, kolikor je rocica vzvoda daljsa.
Ceprav JUDO deluje na humanih nacelih, prav lahko predstavlja zelo nevarno orozje. Zato veljajo za vsakega judoista stroga eticna načela, ki določajo strogo etiko v JUDU. Slonijo predvsem na spostovanju in medsebojnem razumevanju, ter dolocajo okvire lepega vedenja. Vsak judoist naj bi bil vzor mlajsim kot sportnik in clovek v pravem pomenu besede. Pravi napredek sportnika judoista je takorekoč nemogoc, ce pri gradnji svoje osebnosti zanemari notranjo vsebino JUDA.
Omejili se bomo predvsem na tri osnovne smeri :
Etika judoistov na treningu, tekmovanju in v osebnem zivljenju
Poleg tega pa naj bi veljalo se :
Osebna higiena in oprema
Osebna higiena naj bi bila lastnost vsakega judoista ter pomemben del vadbe in vzgoje mladine. V opremo vsakega judosta spada kimono (judogi), ustrezen pas, kopalke, natikaci-copati, brisaca, robec in povoj.
Veljalo pa naj bi se :
Hisni red in urejenost telovadnice
Zaradi boljšega pregleda in celovitejšega pristopa k vadbi, se tehnike JUDA delijo na štiri velike skupine:
Po prvi-osnovni razdelitvi tehnike metov, katerega je zacrtal ustanovitelj JIGORO KANO, obstaja 40 metov Z razvojem juda so nastajale se nove tehnike, vendar so to le izpeljanke osnovnih metov.
Zaradi lazjega pregleda JUDA in vsega kar se okoli njega dogaja, se tudi meti delijo po skupinah. V posamezni skupini so tehnike metov, ki se izvajajo z dolocenim delom telesa (npr.: z nogo – nozni meti), ali pa skupina metov, ki se izvajajo na dolocen nacin (npr.: s padcem svojega telesa – telesni meti).
Meti v stojecem položaju (TACHI WAZA)
Telesni meti (SUTEMI WAZA)
PARTERNA TEHNIKA ( KATAME WAZA)
Ce met ni popolnoma uspel, se borba nadaljuje na tleh (v parterju).
To so prijemi, ki se pricnejo izvajati stoje. Z njimi se lahko preide v parter, lahko pa se stoje tudi koncajo.
Prijemi, ki se pricnejo izvajati na tleh (NE WAZA)
TEHNIKA UDARJANJA IN SAMOOBRAMBA ( ATE WAZA )
Tehnika udarjanja na zivljenjsko pomembne telesne organe se uporablja predvsem pri moderni samoobrambi.
Ta tehnika se pri JUDU poucuje in vadi le preko KAT (tocno zaporedje tehnik – mojstrski pasovi). V tekmovalnem JUDU pa je bila v casu, ko je JUDO postal OLIMPIJSKI ŠPORT, zaradi moznih poskodb prepovedana.
Pogosto so v samoobrambi meti, vzvodi, davljenja in udarci, ki so zaradi nevarnosti poskodb PREPOVEDANI v športni borbi.
PRVA POMOC ( KAPPO-KUATSU )
Pri starem ju-jitsu so bile metode prve pomoči ljubosumno čuvane skrivnosti, ki so jih mojstri v strogi tajnosti prenasali na svoje ucence. Danes naj, v kolikor je mogoče, vse opravi sportni zdravnik. Lahko pa se zgodi da sportnega zdravnika ni. Takrat smo prisiljeni pomagati.
Kdo in kdaj lahko prične s treningi juda?
S treningi juda lahko pričnejo otroci že pred vstopom v osnovno šolo. Ni redkost, da se s to borilno veščino ukvarjajo tudi odrasli, ki so dopolnili že več kot 60 let. S tem športom se lahko ukvarjajo vrhunski športniki, rekreativci in ne nazadnje tudi ljudje s posebnimi potrebami.
Omenjeni šport zelo dobro vpliva na človekov telesni in duševni razvoj. Izredno dobre učinke doseže prav pri osnovnošolski mladini. Zanj je značilna izredna raznolikost gibanja. Prisotno je stalno menjavanje pozicij telesa v prostoru, na nogah, na rokah, kleče, leže, sede. Velika je angažiranost celotnega mišičnega in živčnega sistema. Razvija vse oblike moči. Športniki si s treniranjem tega športa pridobijo izjemno sposobnost vzdrževanja lastnega ravnotežja. Težje vaje in borbe zahtevajo od njih odločnost, pogum, samokontrolo, vztrajnost in ostale pozitivne osebnostne lastnosti. Dokazano je dejstvo, da se je pri otrocih, ki so pričeli trenirati judo njihov učni uspeh v šoli izboljšal tudi do 10%. Še posebno učinkovit pa se judo je pokazal pri najbolj problematičnih otrocih z vidika njihove socializacije.
V svetu je judo zelo razvit šport. Leta 1996 je bilo po podatkih Svetovne judo zveze v svetu registriranih 23.450.000 športnikov, kar ga uvršča na tretje mesto po popularizaciji med vsemi športi. V Franciji in na Japonskem imajo judo vključen v redni program športne vzgoje ali kot poseben učni predmet v osnovni šoli.
Kaj se športniki pri treningu naučijo?
Pri treningih juda se športniki naučijo tehnik padanja, ki jim zelo koristi pri učenju tehnik metov, kakor tudi v vsakdanjem življenju. Nadalje se naučijo izvajanja najrazličnejših metov in parterne tehnike. Parterna tehnika obsega tako imenovane končne prijeme, vzvodne prijeme in davljenja. Vse tehnike so zelo varne. Tiste pa, s katerimi bi bilo možno povzročiti poškodbe, so v judu strogo prepovedane in se jih judoisti ne učijo.
V judu je možno nasprotnika premagati z učinkovitim metom na hrbet, z obvladovanjem nasprotnika v končnem prijemu ter z davljenji in vzvodnimi prijemi s čimer se doseže nasprotnikovo predajo. Davljenja in vzvodni prijemi se pri mlajših starostnih kategorijah ne uporabljajo.
Judo je olimpijski sport. Tekmovanja potekajo v posamični in tudi ekipni konkurenci. V Sloveniji tekmovanja v judu potekajo na različnih nivojih (klubska tekmovanja, tekmovanja osnovnih šol, tekmovanja srednjih šol…) in v različnih starostnih skupinah (mlajši dečki in deklice, starejši dečki in deklice, kadeti in kadetinje, mladinci, člani). Slovenska olimpijska ekipa v Atenah je štela pet judoistov. Najvažnejše pa je, da so ti judoisti v Atenah osvojili medaljo.
‘
Ustanovitelj Juda je Jigoro Kano (1860-1938)
Judo je glede na število ljudi, ki se z njim ukvarja 3. sport na svetu, saj se z njim ukvarja preko 30.000.000 ljudi.
“JUDO vam omogoča, da najučinkoviteje uporabite telesno in duševno moc. Ko vadite napad in obrambo, plemenitite telo in duha, duhovno bistvo JUDA pa postane del vase notranjosti. Tako lahko izpopolnjujete sami sebe in prispevate nekaj k vrednosti sveta.To pa je končni cilj JUDA.”
Jigoro KANO
Razvoj juda
Najbolje nam razvoj JUDA opise njegov ustanovitelj, profesor JIGORO KANO. ” V mladosti sem studiral umetnost ju-jitsa pri treh najboljsih mojstrih tistega casa. Spoznal sem, da ju-jitsu ni samo zanimiv, ampak tudi uspesen za vadbo telesa in duha. Zato sem se namenil, da ga cimprej razsirim med ljudi. Vendar je bilo potrebno, da se stari ju-jitsu povzpne na visjo stopnjo, saj se bo samo na ta nacin razsiril med ljudi.
Tako sem zbral vse dobre strani, ki sem se jih naucil v razlicnih solah, dodal svoje osebne ugotovitve in dognanja, ter izdelal nov sistem za telesno kulturo, duhovno vadbo in sportna tekmovanja. Imenoval sem ga KODOKAN JUDO. Kodokan pomeni “sola za ucenje poti”. Resnicni pomen poti je pojmovanje zivljenja.
Zakaj sem ga imenoval JUDO namesto jujitsu.
Najprej vam zelim razjasniti pomen besed: JU pomeni popusti oziroma mehak, JITSU umetnost ali vescina, DO pot ali nacelo. Tako pomeni ju-jitsu umetnost, sprva popustiti in koncno pridobiti zmago, medtem ko pomeni JUDO pot ali nacelo tega. Dandanes je ljudem lazje reči judo kakor ju-jitsu. Predno sem zacel ljudi uciti svoj judo, so ta izraz uporabljali le v eni soli jujitsa, v ostalih solah pa zelo redko. Namenoma sem izbral ta izraz, da bi locil svojo solo od ostalih ju-jitsu sol. Vzrok, zakaj nisem izbral popolnoma novega imena pa je v tem, da KODOKAN JUDO, čeprav ima v primerjavi s starim ju-jitsom sirse cilje in se tudi v tehniki dokaj razlikuje, sloni na tistem, cesar sem se naucil od svojih prejsnjih uciteljev.
Sta pa se dva razloga, zaradi katerih sem opustil ime ju-jitsu.
Prvi je ta, da so nekatere sole ju-jitsa gojile tehnike metanja in zvijanja, ki so bile zelo nevarne, kar je ljudi odbijalo. Zelel sem pokazati, da to kar ucim, ni nevarno, ampak da je ta judo po svoji miselnosti in namenu popolnoma druga stvar.
Drugi razlog pa je bil, da je tedaj, ko sem zacel uciti svoj sistem, ju-jitsu postal razvpit. Nekateri mojstri jujitsa so osnovali skupine ter priceli prirejati po dezeli ekshibicijske dvoboje, pobirali so vstopnino in se z njo prezivljali. Nekateri so sli celo tako dalec, da so prirejali dvoboje med profesionalnimi sumo rokoborci in borci ju-jitsa. Tako ponizanje nekoc zelo razvitega ju-jitsa se mi je upiralo, zato sem odvrgel naziv ju-jitsu in uporabil namesto njega izraz judo. Da pa bi ga locil od jikishin sole ju-jitsa, ki je tudi uporabljala ime judo, sem svojo solo imenoval kodokan judo, ceprav je naslov nekoliko dolg.”
Ko je bil JUDO 1882. ustanovljen, je imela dvorana za vadbo juda (“dojo”) blazine, ki so bile velike 4x 6 m. Ucencev je bilo prvo leto 9. Zdaj je v Tokiu svetovno sredisce juda. Tu je velika zgradba z veliko osrednjo dvorano in z vec manjsimi. Te so namenjene tudi tujim studentom. Stevilo ljudi, ki goje judo, pa se je povzpelo v milijone.
Pot do tega pa ni bila lahka. Vendar je kodokan ze od zacetka premagoval ovire in v nekaj letih uspel, da je bil najboljsi na svojem podrocju. V tem casu so se z ustalitvijo socialnih razmer na Japonskem, spet pricele pojavljati nove in stare ju-jitsu sole. Kodokanu so vsi priznavali visoka nacela in ideale, vendar pa so dvomili o njegovih prakticnih odlikah in borbenih sposobnostih. Med glavnimi dvomljivci so bili pristasi starih sol ju-jitsa. Zato je kmalu prišlo do tekmovanja med kodokanom in borci ostalih sol. To je bila odlocilna bitka, saj bi poraz imel za kodokan unicujoce posledice. Pod pokroviteljstvom poveljnika tokijske policije je kodokan 1886 z ekipo 15 tekmovalcev slavil popolno zmago. Zabelezili so 13 zmag in 2 dvoboja z neodlocenim izidom.
Pot k uspehu je bila s tem odprta. Od takrat se je judo zacel naglo siriti, najprej na Japonskem, kasneje pa po vsem svetu. To je hkrati tudi najboljsa potrditev vrednosti, ne samo v nacelih in idealih, temvec tudi v tehniki in prakticni vrednosti.
JUDO je v bistvu moderna adaptacija starih borilnih vescin jujitsa, preoblikovan in vgrajen v sistem telesne kulture ter hkrati moderen borilni sport. Idejna in osnovna načela jujitsa »v popuscanju je moc« so ucitelji starih sol povzeli iz slovite starodavne knjige o strategiji kitajskega stratega Huang Shihkon-a, ki je bila »sveto pismo« japonskih vojscakov fevdalne dobe. Jigoro KANO pa je razvil in dodal se nacelo »najvecji ucinek z najmanjšo mocjo«. Spoznal je, da ima dusevno stanje v JUDU prav tako vazno vlogo kot popuscanje in moc. Nacelo »najucinkovitejsa uporaba duha in telesa« izpopolnjuje vrzeli vseh prejsnjih nacel in je voditelj clovekove osebnosti v zivljenju. V tem nacelu se zbirajo telesne in dusevne vrline v celoto, ki je najucinkovitejse orozje pred kakrsnimi koli napadi. NACEL je vec, vendar pa je nekaj takih, za katere se upraviceno smatra, da tvorijo temelj, na katerem se gradi ves JUDO. Nacela se med seboj prepletajo in dopolnjujejo, pri vadbo pa tvorijo zaključeno celoto.Omejili bi se predvsem na dve vrsti načel :
OSNOVNA NACELA JUDA
Nacelo najvecjega ucinka
Nasprotnika se lahko premaga sele takrat, ko se mu s spretnim manevrom porusi ravnotezje. S tem so ustvarjeni pogoji, da se z »minimalno mocjo doseze najvecji ucinek«.
Rusenje ravnotezja se doseze na dva nacina, ki zagotavljata najboljso izrabo energije.
Nacelo popuscanja
Nasprotnikovemu napadu se ne upirate. Smeri in sili njegovega napada prispevate se svojo, mu s tem porusite ravnotezje in ga s primerno tehniko premagate.
Nacelo upiranja
Smeri nasprotnikovega napada se uprete s koncentracijo svoje energije in sile svojega gibajocega telesa v slabe tocke njegovega napada ali polozaja.
Nacelo akcije in reakcije
Izkoriscate nasprotnikovo reakcijo za dosego cilja.
Pravilo – »uporabi majhno tehniko, da bi napravil veliko« ali obratno »uporabi veliko, da bi napravil majhno«.
AKCIJA – Napad »nazaj« v smeri nasprotnikovega hrbta npr. o soto gari – prva tehnika.
REAKCIJA – Nasprotnik se nagne in potisne s telesom naprej, kar se izkoristi za uporabo druge tehnike npr ippon seo nage in zmage.
Nacelo pravega trenutka
To nacelo temelji predvsem na tem, da svojo tehniko uporabite v pravem trenutku.
Načelo koncentracije energije
Tu gre za koncentracijo svoje celotne psihofizicne energije proti najslabsi tocki nasprotnikovega napada ali polozaja. Pri pravilni uporabi tega nacela se veckrat ustvari vtis, da pri JUDU ni potrebna moc. Vendar je moc za izvajanje tehnike vsekakor potrebna. Vtis, da se neka tehnika dela »brez moci« nastaja zaradi tega, ker jerazmeroma velika kolicina energije usmerjena tja, kjer je mozen najmanjsi odpor.
Nacelo vzvoda
Za izvedbo tehnike je potrebno toliko manj moci, kolikor je rocica vzvoda daljsa.
Ceprav JUDO deluje na humanih nacelih, prav lahko predstavlja zelo nevarno orozje. Zato veljajo za vsakega judoista stroga eticna načela, ki določajo strogo etiko v JUDU. Slonijo predvsem na spostovanju in medsebojnem razumevanju, ter dolocajo okvire lepega vedenja. Vsak judoist naj bi bil vzor mlajsim kot sportnik in clovek v pravem pomenu besede. Pravi napredek sportnika judoista je takorekoč nemogoc, ce pri gradnji svoje osebnosti zanemari notranjo vsebino JUDA.
Omejili se bomo predvsem na tri osnovne smeri :
Etika judoistov na treningu, tekmovanju in v osebnem zivljenju
Poleg tega pa naj bi veljalo se :
Osebna higiena in oprema
Osebna higiena naj bi bila lastnost vsakega judoista ter pomemben del vadbe in vzgoje mladine. V opremo vsakega judosta spada kimono (judogi), ustrezen pas, kopalke, natikaci-copati, brisaca, robec in povoj.
Veljalo pa naj bi se :
Hisni red in urejenost telovadnice
Zaradi boljšega pregleda in celovitejšega pristopa k vadbi, se tehnike JUDA delijo na štiri velike skupine:
Po prvi-osnovni razdelitvi tehnike metov, katerega je zacrtal ustanovitelj JIGORO KANO, obstaja 40 metov Z razvojem juda so nastajale se nove tehnike, vendar so to le izpeljanke osnovnih metov.
Zaradi lazjega pregleda JUDA in vsega kar se okoli njega dogaja, se tudi meti delijo po skupinah. V posamezni skupini so tehnike metov, ki se izvajajo z dolocenim delom telesa (npr.: z nogo – nozni meti), ali pa skupina metov, ki se izvajajo na dolocen nacin (npr.: s padcem svojega telesa – telesni meti).
Meti v stojecem položaju (TACHI WAZA)
Telesni meti (SUTEMI WAZA)
PARTERNA TEHNIKA ( KATAME WAZA)
Ce met ni popolnoma uspel, se borba nadaljuje na tleh (v parterju).
To so prijemi, ki se pricnejo izvajati stoje. Z njimi se lahko preide v parter, lahko pa se stoje tudi koncajo.
Prijemi, ki se pricnejo izvajati na tleh (NE WAZA)
TEHNIKA UDARJANJA IN SAMOOBRAMBA ( ATE WAZA )
Tehnika udarjanja na zivljenjsko pomembne telesne organe se uporablja predvsem pri moderni samoobrambi.
Ta tehnika se pri JUDU poucuje in vadi le preko KAT (tocno zaporedje tehnik – mojstrski pasovi). V tekmovalnem JUDU pa je bila v casu, ko je JUDO postal OLIMPIJSKI ŠPORT, zaradi moznih poskodb prepovedana.
Pogosto so v samoobrambi meti, vzvodi, davljenja in udarci, ki so zaradi nevarnosti poskodb PREPOVEDANI v športni borbi.
PRVA POMOC ( KAPPO-KUATSU )
Pri starem ju-jitsu so bile metode prve pomoči ljubosumno čuvane skrivnosti, ki so jih mojstri v strogi tajnosti prenasali na svoje ucence. Danes naj, v kolikor je mogoče, vse opravi sportni zdravnik. Lahko pa se zgodi da sportnega zdravnika ni. Takrat smo prisiljeni pomagati.
Kdo in kdaj lahko prične s treningi juda?
S treningi juda lahko pričnejo otroci že pred vstopom v osnovno šolo. Ni redkost, da se s to borilno veščino ukvarjajo tudi odrasli, ki so dopolnili že več kot 60 let. S tem športom se lahko ukvarjajo vrhunski športniki, rekreativci in ne nazadnje tudi ljudje s posebnimi potrebami.
Omenjeni šport zelo dobro vpliva na človekov telesni in duševni razvoj. Izredno dobre učinke doseže prav pri osnovnošolski mladini. Zanj je značilna izredna raznolikost gibanja. Prisotno je stalno menjavanje pozicij telesa v prostoru, na nogah, na rokah, kleče, leže, sede. Velika je angažiranost celotnega mišičnega in živčnega sistema. Razvija vse oblike moči. Športniki si s treniranjem tega športa pridobijo izjemno sposobnost vzdrževanja lastnega ravnotežja. Težje vaje in borbe zahtevajo od njih odločnost, pogum, samokontrolo, vztrajnost in ostale pozitivne osebnostne lastnosti. Dokazano je dejstvo, da se je pri otrocih, ki so pričeli trenirati judo njihov učni uspeh v šoli izboljšal tudi do 10%. Še posebno učinkovit pa se judo je pokazal pri najbolj problematičnih otrocih z vidika njihove socializacije.
V svetu je judo zelo razvit šport. Leta 1996 je bilo po podatkih Svetovne judo zveze v svetu registriranih 23.450.000 športnikov, kar ga uvršča na tretje mesto po popularizaciji med vsemi športi. V Franciji in na Japonskem imajo judo vključen v redni program športne vzgoje ali kot poseben učni predmet v osnovni šoli.
Kaj se športniki pri treningu naučijo?
Pri treningih juda se športniki naučijo tehnik padanja, ki jim zelo koristi pri učenju tehnik metov, kakor tudi v vsakdanjem življenju. Nadalje se naučijo izvajanja najrazličnejših metov in parterne tehnike. Parterna tehnika obsega tako imenovane končne prijeme, vzvodne prijeme in davljenja. Vse tehnike so zelo varne. Tiste pa, s katerimi bi bilo možno povzročiti poškodbe, so v judu strogo prepovedane in se jih judoisti ne učijo.
V judu je možno nasprotnika premagati z učinkovitim metom na hrbet, z obvladovanjem nasprotnika v končnem prijemu ter z davljenji in vzvodnimi prijemi s čimer se doseže nasprotnikovo predajo. Davljenja in vzvodni prijemi se pri mlajših starostnih kategorijah ne uporabljajo.
Judo je olimpijski sport. Tekmovanja potekajo v posamični in tudi ekipni konkurenci. V Sloveniji tekmovanja v judu potekajo na različnih nivojih (klubska tekmovanja, tekmovanja osnovnih šol, tekmovanja srednjih šol…) in v različnih starostnih skupinah (mlajši dečki in deklice, starejši dečki in deklice, kadeti in kadetinje, mladinci, člani). Slovenska olimpijska ekipa v Atenah je štela pet judoistov. Najvažnejše pa je, da so ti judoisti v Atenah osvojili medaljo.
Športno društvo Bushido iz Novega mesta je bilo ustanovljeno 8. 11. 1997 na pobudo takratnega in zdajšnjega predsednika Metoda Jermana. Temeljna dejavnost, ki jo gojimo, je treniranje borilnih veščin juda in ju-jitsa oziroma samoobrambe. Ker v Novem mestu ali bližnji okolici ni bilo moč najeti primerno opremljenega prostora za treninge, smo v letu 1998 delovali zgolj na tekmovalnem področju. Z vodenjem treningov in vzgajanjem podmladka smo pričeli spomladi leta 1999 v Športni dvorani Marof. Jeseni istega leta smo svojo dejavnost preselili v Športno dvorano Leona Štuklja. Od jeseni 2006 treniramo v prostorih Policijske uprave Novo mesto. Spomladi leta 1999 so naše vrete štele 39 članov, od tega 19 aktivnih športnikov. V začetku leta 2000 se je število naših članov povzpelo na 55 članov, od tega 36 aktivnih športnikov. Danes je v naših vrstah preko 110 članov, več kot 70 se jih udeležuje najrazličnejših tekmovanj.
Pri nas je možen trening za rekreacijo in tudi kot vrhunski tekmovalni šport. Naši člani se v različnih starostnih selekcijah udeležujejo domačih in mednarodnih tekmovanj. Tekmujejo na raznih pokalnih tekmovanjih za najmlajše, pa vse do svetovnih prvenstev v članskih kategorijah. Z vseh tekmovanj domov prinašajo medalje.
Leta 2003 smo v sodelovanju z Osnovno šolo Center iz Novega mesta uspešno organizirali DP v judu za osnovnošolce. Spomladi leta 2005 smo prvič doma izvedli mednarodno tekmovanje v judu za dečke in deklice. V letu 2006 smo tekmovanje ponovno uspešno izvedli, poleg tega pa organizirali še državno prvenstvo v judu po pasovih.
V našem društvu želimo sčasoma vzgojiti številčne selekcije poštenih in kvalitetnih športnih tekmovalcev in rekreativcev v judu in ju-jitsu. Poleg tega je naš cilj tudi popularizacija borilnih veščin juda in ju-jitsa ter športa nasploh.
Zavedamo se, da bo zato potrebno vložiti veliko dela in vztrajnosti ter pričeti z učenjem teh plemenitih borilnih veščin že pri najmlajših otrocih. Gleda na naše trenutne rezultate, nam to zelo dobro uspeva.
Športno društvo Bushido iz Novega mesta je bilo ustanovljeno 8. 11. 1997 na pobudo takratnega in zdajšnjega predsednika Metoda Jermana. Temeljna dejavnost, ki jo gojimo, je treniranje borilnih veščin juda in ju-jitsa oziroma samoobrambe. Ker v Novem mestu ali bližnji okolici ni bilo moč najeti primerno opremljenega prostora za treninge, smo v letu 1998 delovali zgolj na tekmovalnem področju. Z vodenjem treningov in vzgajanjem podmladka smo pričeli spomladi leta 1999 v Športni dvorani Marof. Jeseni istega leta smo svojo dejavnost preselili v Športno dvorano Leona Štuklja. Od jeseni 2006 treniramo v prostorih Policijske uprave Novo mesto. Spomladi leta 1999 so naše vrete štele 39 članov, od tega 19 aktivnih športnikov. V začetku leta 2000 se je število naših članov povzpelo na 55 članov, od tega 36 aktivnih športnikov. Danes je v naših vrstah preko 110 članov, več kot 70 se jih udeležuje najrazličnejših tekmovanj.
Pri nas je možen trening za rekreacijo in tudi kot vrhunski tekmovalni šport. Naši člani se v različnih starostnih selekcijah udeležujejo domačih in mednarodnih tekmovanj. Tekmujejo na raznih pokalnih tekmovanjih za najmlajše, pa vse do svetovnih prvenstev v članskih kategorijah. Z vseh tekmovanj domov prinašajo medalje.
Leta 2003 smo v sodelovanju z Osnovno šolo Center iz Novega mesta uspešno organizirali DP v judu za osnovnošolce. Spomladi leta 2005 smo prvič doma izvedli mednarodno tekmovanje v judu za dečke in deklice. V letu 2006 smo tekmovanje ponovno uspešno izvedli, poleg tega pa organizirali še državno prvenstvo v judu po pasovih.
V našem društvu želimo sčasoma vzgojiti številčne selekcije poštenih in kvalitetnih športnih tekmovalcev in rekreativcev v judu in ju-jitsu. Poleg tega je naš cilj tudi popularizacija borilnih veščin juda in ju-jitsa ter športa nasploh.
Zavedamo se, da bo zato potrebno vložiti veliko dela in vztrajnosti ter pričeti z učenjem teh plemenitih borilnih veščin že pri najmlajših otrocih. Gleda na naše trenutne rezultate, nam to zelo dobro uspeva.
Bushido.si