Razvoj juda
Najbolje nam razvoj JUDA opise njegov ustanovitelj, profesor JIGORO KANO. ” V mladosti sem studiral umetnost ju-jitsa pri treh najboljsih mojstrih tistega casa. Spoznal sem, da ju-jitsu ni samo zanimiv, ampak tudi uspesen za vadbo telesa in duha. Zato sem se namenil, da ga cimprej razsirim med ljudi. Vendar je bilo potrebno, da se stari ju-jitsu povzpne na visjo stopnjo, saj se bo samo na ta nacin razsiril med ljudi.
Tako sem zbral vse dobre strani, ki sem se jih naucil v razlicnih solah, dodal svoje osebne ugotovitve in dognanja, ter izdelal nov sistem za telesno kulturo, duhovno vadbo in sportna tekmovanja. Imenoval sem ga KODOKAN JUDO. Kodokan pomeni “sola za ucenje poti”. Resnicni pomen poti je pojmovanje zivljenja.
Zakaj sem ga imenoval JUDO namesto jujitsu.
Najprej vam zelim razjasniti pomen besed: JU pomeni popusti oziroma mehak, JITSU umetnost ali vescina, DO pot ali nacelo. Tako pomeni ju-jitsu umetnost, sprva popustiti in koncno pridobiti zmago, medtem ko pomeni JUDO pot ali nacelo tega. Dandanes je ljudem lazje reči judo kakor ju-jitsu. Predno sem zacel ljudi uciti svoj judo, so ta izraz uporabljali le v eni soli jujitsa, v ostalih solah pa zelo redko. Namenoma sem izbral ta izraz, da bi locil svojo solo od ostalih ju-jitsu sol. Vzrok, zakaj nisem izbral popolnoma novega imena pa je v tem, da KODOKAN JUDO, čeprav ima v primerjavi s starim ju-jitsom sirse cilje in se tudi v tehniki dokaj razlikuje, sloni na tistem, cesar sem se naucil od svojih prejsnjih uciteljev.
Sta pa se dva razloga, zaradi katerih sem opustil ime ju-jitsu.
Prvi je ta, da so nekatere sole ju-jitsa gojile tehnike metanja in zvijanja, ki so bile zelo nevarne, kar je ljudi odbijalo. Zelel sem pokazati, da to kar ucim, ni nevarno, ampak da je ta judo po svoji miselnosti in namenu popolnoma druga stvar.
Drugi razlog pa je bil, da je tedaj, ko sem zacel uciti svoj sistem, ju-jitsu postal razvpit. Nekateri mojstri jujitsa so osnovali skupine ter priceli prirejati po dezeli ekshibicijske dvoboje, pobirali so vstopnino in se z njo prezivljali. Nekateri so sli celo tako dalec, da so prirejali dvoboje med profesionalnimi sumo rokoborci in borci ju-jitsa. Tako ponizanje nekoc zelo razvitega ju-jitsa se mi je upiralo, zato sem odvrgel naziv ju-jitsu in uporabil namesto njega izraz judo. Da pa bi ga locil od jikishin sole ju-jitsa, ki je tudi uporabljala ime judo, sem svojo solo imenoval kodokan judo, ceprav je naslov nekoliko dolg.”
Ko je bil JUDO 1882. ustanovljen, je imela dvorana za vadbo juda (“dojo”) blazine, ki so bile velike 4x 6 m. Ucencev je bilo prvo leto 9. Zdaj je v Tokiu svetovno sredisce juda. Tu je velika zgradba z veliko osrednjo dvorano in z vec manjsimi. Te so namenjene tudi tujim studentom. Stevilo ljudi, ki goje judo, pa se je povzpelo v milijone.
Pot do tega pa ni bila lahka. Vendar je kodokan ze od zacetka premagoval ovire in v nekaj letih uspel, da je bil najboljsi na svojem podrocju. V tem casu so se z ustalitvijo socialnih razmer na Japonskem, spet pricele pojavljati nove in stare ju-jitsu sole. Kodokanu so vsi priznavali visoka nacela in ideale, vendar pa so dvomili o njegovih prakticnih odlikah in borbenih sposobnostih. Med glavnimi dvomljivci so bili pristasi starih sol ju-jitsa. Zato je kmalu prišlo do tekmovanja med kodokanom in borci ostalih sol. To je bila odlocilna bitka, saj bi poraz imel za kodokan unicujoce posledice. Pod pokroviteljstvom poveljnika tokijske policije je kodokan 1886 z ekipo 15 tekmovalcev slavil popolno zmago. Zabelezili so 13 zmag in 2 dvoboja z neodlocenim izidom.
Pot k uspehu je bila s tem odprta. Od takrat se je judo zacel naglo siriti, najprej na Japonskem, kasneje pa po vsem svetu. To je hkrati tudi najboljsa potrditev vrednosti, ne samo v nacelih in idealih, temvec tudi v tehniki in prakticni vrednosti.
NAČELA JUDA
JUDO je v bistvu moderna adaptacija starih borilnih vescin jujitsa, preoblikovan in vgrajen v sistem telesne kulture ter hkrati moderen borilni sport. Idejna in osnovna načela jujitsa »v popuscanju je moc« so ucitelji starih sol povzeli iz slovite starodavne knjige o strategiji kitajskega stratega Huang Shihkon-a, ki je bila »sveto pismo« japonskih vojscakov fevdalne dobe. Jigoro KANO pa je razvil in dodal se nacelo »najvecji ucinek z najmanjšo mocjo«. Spoznal je, da ima dusevno stanje v JUDU prav tako vazno vlogo kot popuscanje in moc. Nacelo »najucinkovitejsa uporaba duha in telesa« izpopolnjuje vrzeli vseh prejsnjih nacel in je voditelj clovekove osebnosti v zivljenju. V tem nacelu se zbirajo telesne in dusevne vrline v celoto, ki je najucinkovitejse orozje pred kakrsnimi koli napadi. NACEL je vec, vendar pa je nekaj takih, za katere se upraviceno smatra, da tvorijo temelj, na katerem se gradi ves JUDO. Nacela se med seboj prepletajo in dopolnjujejo, pri vadbo pa tvorijo zaključeno celoto.Omejili bi se predvsem na dve vrsti načel :
- Osnovna nacela JUDA , ki se nanasajo predvsem na biomehanske in fizikalne zakone pri izvajanju tehnike.
- Eticna nacela JUDA, ki govore o etiki kot sistemu vedenja judoistov in njihovo dolznost do druzbe, pa naj bo to na treningu, tekmovanju ali zasebnem zivljenju
OSNOVNA NACELA JUDA
Nacelo najvecjega ucinka
Nasprotnika se lahko premaga sele takrat, ko se mu s spretnim manevrom porusi ravnotezje. S tem so ustvarjeni pogoji, da se z »minimalno mocjo doseze najvecji ucinek«.
Rusenje ravnotezja se doseze na dva nacina, ki zagotavljata najboljso izrabo energije.
Nacelo popuscanja
Nasprotnikovemu napadu se ne upirate. Smeri in sili njegovega napada prispevate se svojo, mu s tem porusite ravnotezje in ga s primerno tehniko premagate.
Nacelo upiranja
Smeri nasprotnikovega napada se uprete s koncentracijo svoje energije in sile svojega gibajocega telesa v slabe tocke njegovega napada ali polozaja.
Nacelo akcije in reakcije
Izkoriscate nasprotnikovo reakcijo za dosego cilja.
Pravilo – »uporabi majhno tehniko, da bi napravil veliko« ali obratno »uporabi veliko, da bi napravil majhno«.
AKCIJA – Napad »nazaj« v smeri nasprotnikovega hrbta npr. o soto gari – prva tehnika.
REAKCIJA – Nasprotnik se nagne in potisne s telesom naprej, kar se izkoristi za uporabo druge tehnike npr ippon seo nage in zmage.
Nacelo pravega trenutka
To nacelo temelji predvsem na tem, da svojo tehniko uporabite v pravem trenutku.
- ob nasprotnikovi napaki,
- ob nasprotnikovem napadu, ko zacutite kaj namerava.
Načelo koncentracije energije
Tu gre za koncentracijo svoje celotne psihofizicne energije proti najslabsi tocki nasprotnikovega napada ali polozaja. Pri pravilni uporabi tega nacela se veckrat ustvari vtis, da pri JUDU ni potrebna moc. Vendar je moc za izvajanje tehnike vsekakor potrebna. Vtis, da se neka tehnika dela »brez moci« nastaja zaradi tega, ker jerazmeroma velika kolicina energije usmerjena tja, kjer je mozen najmanjsi odpor.
Nacelo vzvoda
Za izvedbo tehnike je potrebno toliko manj moci, kolikor je rocica vzvoda daljsa.
ETICNA NACELA JUDA:
Ceprav JUDO deluje na humanih nacelih, prav lahko predstavlja zelo nevarno orozje. Zato veljajo za vsakega judoista stroga eticna načela, ki določajo strogo etiko v JUDU. Slonijo predvsem na spostovanju in medsebojnem razumevanju, ter dolocajo okvire lepega vedenja. Vsak judoist naj bi bil vzor mlajsim kot sportnik in clovek v pravem pomenu besede. Pravi napredek sportnika judoista je takorekoč nemogoc, ce pri gradnji svoje osebnosti zanemari notranjo vsebino JUDA.
Omejili se bomo predvsem na tri osnovne smeri :
Etika judoistov na treningu, tekmovanju in v osebnem zivljenju
- Zivljenje judoistov naj bi slonelo na osnovnih normah lepega vedenja in bontona, ter na spostovanju in medsebojnem razumevanju.
Poleg tega pa naj bi veljalo se :
-
nikoli dokazovati svoje moci in spretnosti z osvojenimi tehnikami, temvec s pravim sportnim vedenjem,
-
pravi judoist nikdar ne napada, vendar se brani le v nujnih primerih,
-
judoist je dolzan braniti sibkejse,
-
neprimeren je vsak komentar na odlocitve sodnika, pa ceprav je prislo do ocitne nepravilnosti,
-
v vsaki situaciji se je treba obvladati in ostati miren, ljubezniv ter dostojanstven,
-
ni primerno dolziti nikogar, niti sebe, ce se je pripetila nesreca ali celo smrt,
-
v primeru poskodbe ni primerno glasno stokanje, temvec se mora na primeren nacin opozoriti sodnika, trenerja, zdravnika, ter mirno in brez panike pokazati mesto poskodbe,
-
pozdrav naj velja kot znak spostovanja do prijatelja, nasprotnika, trenerja, starejsega in sporta samega.
Osebna higiena in oprema
Osebna higiena naj bi bila lastnost vsakega judoista ter pomemben del vadbe in vzgoje mladine. V opremo vsakega judosta spada kimono (judogi), ustrezen pas, kopalke, natikaci-copati, brisaca, robec in povoj.
Veljalo pa naj bi se :
- na tatami stopite bosi, brez zlatnine ali podobnih osebnih okrasnih predmetov,
- kimono mora biti vedno cist in urejen,
- nohti in lasje pristrizeni,
- po koncani vadbi redno kopanje.
Hisni red in urejenost telovadnice
- pravocasnost na treningu ali pri tekmovanju,
- pri vsakem vstopu v dvorano (dojo) ali na blazino (tatami) primerno pozdraviti,
- na blazino le z bosimi nogami,
- pri razlagi trenerja spodobno sedenje ali klecanje,
- red in disciplina pri vadbi,
- vadba le tiste tematike, katero doloci trener,
- storiti vse za varnost in cistoco vadbenega prostora.
Zaradi boljšega pregleda in celovitejšega pristopa k vadbi, se tehnike JUDA delijo na štiri velike skupine:
TEHNIIKA METOV ( NAGE WAZA )
Po prvi-osnovni razdelitvi tehnike metov, katerega je zacrtal ustanovitelj JIGORO KANO, obstaja 40 metov Z razvojem juda so nastajale se nove tehnike, vendar so to le izpeljanke osnovnih metov.
Zaradi lazjega pregleda JUDA in vsega kar se okoli njega dogaja, se tudi meti delijo po skupinah. V posamezni skupini so tehnike metov, ki se izvajajo z dolocenim delom telesa (npr.: z nogo – nozni meti), ali pa skupina metov, ki se izvajajo na dolocen nacin (npr.: s padcem svojega telesa – telesni meti).
Meti v stojecem položaju (TACHI WAZA)
- ROCNI METI (TE WAZA)
- BOCNI METI (KOSHI WAZA)
- NOZNI METI (ASHI WAZA)
- METI Z OPRIJEMANJEM (MAKI KOMI WAZA)
Telesni meti (SUTEMI WAZA)
- TELESNI METI NAZAJ (MA SUTEMI WAZA)
- TELESNI METI NA STRAN (YOKO SUTEMI WAZA)
PARTERNA TEHNIKA ( KATAME WAZA)
Ce met ni popolnoma uspel, se borba nadaljuje na tleh (v parterju).
- Prijemi, ki se izvajajo stoje (TACHI WAZA)
To so prijemi, ki se pricnejo izvajati stoje. Z njimi se lahko preide v parter, lahko pa se stoje tudi koncajo.
- DAVLJENJA (SHIME WAZA)
- VZVODI ali VZVODNI PRIJEMI (KANSETSU WAZA)
Prijemi, ki se pricnejo izvajati na tleh (NE WAZA)
- KONČNI PRIJEMI (OSAEKOMI WAZA)
- DAVLJENJA (SHIME WAZA)
- VZVODI ali VZVODNI PRIJEMI (KANSETSU WAZA)
TEHNIKA UDARJANJA IN SAMOOBRAMBA ( ATE WAZA )
Tehnika udarjanja na zivljenjsko pomembne telesne organe se uporablja predvsem pri moderni samoobrambi.
Ta tehnika se pri JUDU poucuje in vadi le preko KAT (tocno zaporedje tehnik – mojstrski pasovi). V tekmovalnem JUDU pa je bila v casu, ko je JUDO postal OLIMPIJSKI ŠPORT, zaradi moznih poskodb prepovedana.
Pogosto so v samoobrambi meti, vzvodi, davljenja in udarci, ki so zaradi nevarnosti poskodb PREPOVEDANI v športni borbi.
- UDARCI Z ROKO (UDE ATE WAZA)
- UDARCI Z NOGO (ASHI ATE WAZA)
PRVA POMOC ( KAPPO-KUATSU )
Pri starem ju-jitsu so bile metode prve pomoči ljubosumno čuvane skrivnosti, ki so jih mojstri v strogi tajnosti prenasali na svoje ucence. Danes naj, v kolikor je mogoče, vse opravi sportni zdravnik. Lahko pa se zgodi da sportnega zdravnika ni. Takrat smo prisiljeni pomagati.
Kdo in kdaj lahko prične s treningi juda?
S treningi juda lahko pričnejo otroci že pred vstopom v osnovno šolo. Ni redkost, da se s to borilno veščino ukvarjajo tudi odrasli, ki so dopolnili že več kot 60 let. S tem športom se lahko ukvarjajo vrhunski športniki, rekreativci in ne nazadnje tudi ljudje s posebnimi potrebami.
Kako judo vpliva na razvoj?
Omenjeni šport zelo dobro vpliva na človekov telesni in duševni razvoj. Izredno dobre učinke doseže prav pri osnovnošolski mladini. Zanj je značilna izredna raznolikost gibanja. Prisotno je stalno menjavanje pozicij telesa v prostoru, na nogah, na rokah, kleče, leže, sede. Velika je angažiranost celotnega mišičnega in živčnega sistema. Razvija vse oblike moči. Športniki si s treniranjem tega športa pridobijo izjemno sposobnost vzdrževanja lastnega ravnotežja. Težje vaje in borbe zahtevajo od njih odločnost, pogum, samokontrolo, vztrajnost in ostale pozitivne osebnostne lastnosti. Dokazano je dejstvo, da se je pri otrocih, ki so pričeli trenirati judo njihov učni uspeh v šoli izboljšal tudi do 10%. Še posebno učinkovit pa se judo je pokazal pri najbolj problematičnih otrocih z vidika njihove socializacije.
V svetu je judo zelo razvit šport. Leta 1996 je bilo po podatkih Svetovne judo zveze v svetu registriranih 23.450.000 športnikov, kar ga uvršča na tretje mesto po popularizaciji med vsemi športi. V Franciji in na Japonskem imajo judo vključen v redni program športne vzgoje ali kot poseben učni predmet v osnovni šoli.
Kaj se športniki pri treningu naučijo?
Pri treningih juda se športniki naučijo tehnik padanja, ki jim zelo koristi pri učenju tehnik metov, kakor tudi v vsakdanjem življenju. Nadalje se naučijo izvajanja najrazličnejših metov in parterne tehnike. Parterna tehnika obsega tako imenovane končne prijeme, vzvodne prijeme in davljenja. Vse tehnike so zelo varne. Tiste pa, s katerimi bi bilo možno povzročiti poškodbe, so v judu strogo prepovedane in se jih judoisti ne učijo.
Kako premagati nasprotnika?
V judu je možno nasprotnika premagati z učinkovitim metom na hrbet, z obvladovanjem nasprotnika v končnem prijemu ter z davljenji in vzvodnimi prijemi s čimer se doseže nasprotnikovo predajo. Davljenja in vzvodni prijemi se pri mlajših starostnih kategorijah ne uporabljajo.
Kako potekajo tekmovanja?
Judo je olimpijski sport. Tekmovanja potekajo v posamični in tudi ekipni konkurenci. V Sloveniji tekmovanja v judu potekajo na različnih nivojih (klubska tekmovanja, tekmovanja osnovnih šol, tekmovanja srednjih šol…) in v različnih starostnih skupinah (mlajši dečki in deklice, starejši dečki in deklice, kadeti in kadetinje, mladinci, člani). Slovenska olimpijska ekipa v Atenah je štela pet judoistov. Najvažnejše pa je, da so ti judoisti v Atenah osvojili medaljo.